LJUBEZEN

KAKO OSVOJITI PUNCO

Punce so občutljive in nepredvidljive. Zato moraš z njo previdno ravnati. Do nje moraš biti nežen, prijazen in ustrežljiv. Do punce moraš biti pa seveda tudi direkten. Ne smeš jecljati in biti živčen. Moraš biti zbran in zabaven, ne smeš govoriti kletvic nikakor.

Stopnje osvajanja:

1. Punco lepo pozdravi.

2. Glej jo v oči.

3. Pomagaj ji pri raznih zadevah.

4. Daj ji sladkarijo ali darilce.

5. Poskusi postati njen zelo dober prijatelj.

6. Povabi jo v kino, na sladoled…

7. Povej ji z občutkom in nežno, da si vanjo.

Če ti ne uspe, še nisi pripravljen. Po domače povedano - nisi zrel. Teh sedem stopenj bi moralo delovati. Koraki so testirani. Moj priatelj si je želel punco in mu je po teh stopnjah resnično uspelo.

Bodite previdni! (Lahko poročate o uspehu ;)

CMOK-CMOK-CMOK …

Romantik, 5. razred

KAKO JE S FANTI

Fante v življenju skoraj nič ne prizadane. Prizadane jih samo, če jih punca ne mara. To pa zato, ker imajo fantje punce zelo radi! (To vam lahko pove moj prijatelj, ki je imel punco, pa jo je za nekaj časa izgubil in je bil zelo zelo žalosten - za umret!). Fantom se v zvezah s puncami ne godi dobro in ni jim lahko, ker nimajo zlobnih čustev. S puncami so namreč zelo zelo dobri.

Zato punce - če imate fanta, bodite zadovoljne z njim. Ker fantje so vam res predani. Ni jih lahko osvojiti, če pa jih, potem so čisto vaši.

Specialist za ljubezen, 5. razred


JAZ IN LJUBEZEN

Jaz ……….., pač kdorkoli sem že, hodim v 6. razred. Nisem nič zaljubljena in noben mi ni všeč. Je pa en prijazen fant, ampak ne izdam njegovega imena. Zdi se mi v redu. Seveda v redu kot prijatelj. Upam, da imate tudi vi kakšno punco ali fanta, ki vam je všeč in je ok. Ker je v šoli potem vse boljše.

Bolly

Jaz hodim na Kolezijo, v šesti razred, in nisem v nobenega zatreskana. Noben fant se mi ne zdi tako lep, da bom zdaj pa kar umrla zaradi njega ali kaj podobnega. Je pa res na tej šoli nekaj prijaznih, normalnih in čisto kul fantov (seveda pa se najdejo tudi taki, ki so tečni, tega pač ne moremo kar pozabiti).

Natizi

ALVIN IN VEVERIČKI 2

Prejšnjo soboto sem šla gledat film Alvin in veverički 2. To je nadaljevanje filma Alvin in veverički 1 (kot lahko sklepate po naslovu).

Film se začne s koncertom veveričk. Alvin naredi eno neumnost in zato se Dave (tisti, ki ima veveričke) poškoduje in pristane v bolnici (cel polomljen). Zato po njih pride teta Popkorn (tako so jo klicali), z njo pa še Tobi. Ko teta Popkorn pade po stopnicah in jo odpeljejo v bolnico, mora zanje skrbeti Tobi. Seveda je to problem, saj Tobi ne zna skoraj nič (razen igranja računalniških igric). Tako za večerjo jejo smokije (ker seveda Tobi ne zna kuhati …). Teodor ima še vedno nočne more in tudi Tobija prosi, če lahko skupaj spita. Stvar se zakomplicira, ko nekdo spusti smrdec in se Teodor skoraj zaduši … (in se potem odločil, da ne bo več spal pri Tobiju).

Prava zgodba se seveda začne naslednji dan, ko morajo v šolo. Tam seveda vse punce pritečejo k njim in vsi fantje so jezni, ker ni več nobene punce okoli njih.

Kmalu pa se pojavijo veveričice in vsak se zatreska v eno. Pa spet nastopijo komplikacije, ko ugotovijo, da jih ima pod okriljem »stric« Ian (v prvem filmu je nekaj časa skrbel za Alvina, Simona in Teodorja, ampak so ga zapustili, ker je mislil samo na denar). Kasneje se seveda zgodijo še mnoge stvari, ampak če hočete izvedeti za vse dogajanje, morate v kino.

Ogled filma priporočam! To je film tudi za večje otroke!

Anna Sangawa, 6.b

INTERVJU

HIŠNIK RUDI

Odločil sem se, da naredim intervju s hišnikom Rudijem. Večkrat ga srečam na hodniku, a o njem ne vem veliko. Zdi se mi zelo prijazen in priden mož. Ponavadi je zelo zaposlen.

(Hišnik Rudi v svoji delavnici nad telovadnico)

Kaj počnete v svoji službi?
Popravljam šolski inventar, skrbim za urejenost okolice šole, poleti kosim travo, pozimi odmetavam sneg z novo frezo, vsak dan pripeljem šolsko kosilo.

Kako dolgo ste zaposleni na OŠ Kolezija?
2 leti.

Imate pomočnika/co?
Včasih mi pomagajo učenci.

Katero delo vam je najbolj zoprno?
Popravila namerno povzročenih škod.

Se vam je na naši šoli zgodilo kaj lepega? Grdega?
Lepo mi je, ko me otroci lepo pozdravijo.

(Rudijeve šolske potrebščine :)

Kakšni se vam zdijo otroci na naši šoli?
Zdijo se mi zelo pridni.

Kaj bi najraje počel, če ne bi bil hišnik?
Bil bi profesor telovadbe.

Kaj najpogosteje počnete doma?
Zaposlujejo me opravki okoli hiše.

(Ena najbolj pogostih Rudijevih zadolžitev v letošnji zimi)

Hišnik Rudi skrbi, da v naši šoli vedno vse deluje. Upam, da nam bo še dolgo v pomoč (in mi njemu :)


S hišikom se je pogovarjal Gal Šušteršič, 3.a.
Fotografiral je Aleks Čakš, 6.b.

RADI IMAMO ...

OGNJEMET

Ognjemeti so mi všeč, ker so zelo lepi in so v njem prečudovite iskreče barve. Na Japonskem spuščajo ognjemete poleti, tukaj pa jih lahko občudujemo le za novo leto.

Nina Sangawa, 3. razred


SMUČANJE

Za počitnice smo šli s prijatelji na Roglo. Prvi dan sem smučala
od 13.00 do 16.00. Potem smo šli v apartma na Rogli. Apartma
je bil majhen, a vseeno smo se imeli super. Drugi dan sem imela smučanje z učiteljico smučanja. Ime ji je bilo Andreja. Od ponedeljka do srede sem imela dve uri tečaja na dan. Od četrtka do petka pa eno uro na dan. Andreja je mislila, da bom osvojila bronasti znak, dobila sem pa srebrnega. Zato, ker sem se zadnji dan zelo potrudila.

Ana Pikovnik, 3.b

SONČNI ZAHOD

Zelo rada imam sončni zahod. Veliko jih vidim na morju. Ob vodi jih opazujem zvečer. Sončni zahod z veliko barvami vidim le redko. Sončni zahod je najbolj čudovit ob barvnih raketah.

Hana J. D., 3.b

ŠOLSKI ATRIJ

Atrij je moj najljubši kotiček šole. Pozimi se v njem kepamo in delamo snežaka. Poleti se tam guncamo na gugalnicah, se spuščamo po toboganu in igramo v peskovniku. Spomladi se lovimo in plezamo po plezalih. Jeseni pa se mečemo v kupe odpadlega listja in jih mečemo v zrak.

Hana Umek, 3.b

SVOJE LJUDI

Rada imam očija, mami, Tišo (mojega psa), mojega brata in prijateljice!!!!!!!!!!!!!!!!!

Ajda, 3.b

eTwinning projekt

Naš krožek se je priključil skupini šol iz različnih koncev sveta, da bi skupaj ustvarili elektronski časopis. Naša prva naloga je bila, da drug drugemu predstavimo šolo in sebe. Nekaj materiala smo napisali že pred meseci, malo smo pobrskali po svojem foto arhivu in predstavitvi sta bili en-dva-tri narejeni:

Slovenija Our School, Our City

Who We Are

V nadaljevanju projekta pa bo vsaka skupina pisala o svoji šoli, pa tudi o drugih temah, ki zanimajo otroke po vsem svetu. In če bo šlo vse po sreči, bodo naši prispevki ugledali luč neba tudi v mednarodnem elektronskem časopisu in ne samo v glasilu naše šole. Čaka nas veliko dela :)

POČITNICE

bY aNNA

POZOR, POZOR!!!

Tole pišem za vse nič-hudega-sluteče bralce našega Kukuja v opozorilo. Namreč! Na vas lahko preži nevarnost, in to le korak stran od šole.

Meni se je v sredo, 27. 1. 2010, ob 18.50 (približno) zgodilo nekaj zoprnega, pravzaprav strašljivega. Na križišču se je ustavil bel avto (nekako majhen) in voznik je meni in prijateljici Neži začel mahati z roko (takrat je bila rdeča luč). Neža mu je pomahala nazaj, jaz pa ne, ker ga nisem poznala. Vprašala sem jo, kdo je, in njen odgovor je bil presenetljiv, saj ga tudi ona ni poznala. Še enkrat sva pogledali proti avtu in takrat se je okno odprlo. Obraz voznika je bil nekako podoben obrazu našega receptorja, samo da je bil zavit v skravžljane brke in brado. Nagovoril naju je: «Ej, bejbike, a gresta noter?« (v avto, seveda) Midve z Nežo sva samo začeli teči proti vrtcu (ker je bil najbližji prostor, ki je bil bolj zaprt … ). Zadihani sva stali blizu vrat. Obrnili sva se, če prihaja za nama. Na srečo ni bilo nobenega. Poslovili sva se in šli domov z zoprnim občutkom. Upam, da se kaj podobnega tudi vam ne bo pripetilo. Lahko, da se je voznik le hecal, lahko pa … nikoli ne veš!


Dragi kulezijci, bodite previdni!!!

Anna Sangawa Hmeljak, 6.b

ZAKAJ?

Zanimalo nas je nekaj stvari, ki nas že dolgo žulijo … Oglasili smo se seveda pri naši ravnateljici Lidiji Žigon.

1. Zakaj ne obnovimo plezalne stene v telovadnici?
Zato, ker se je praktično ne uporablja.

2. Zakaj imamo tako majhno telovadnico?
Šola je bila tako zgrajena. Drugače pa imam načrte, da bi usposobili podstrešje, kamor bi vselili likovno učilnico, računalnico ter nekaj malih učilnic. V prostoru, kjer je sedaj likovna učilnica in kabinet, pa bi naredili še eno manjšo telovadnico.

3. Zakaj tudi mi več ne sodelujemo v oddajah na televiziji? (npr. Šport in špas, Z glavo na zabavo … ) Zakaj nimamo navijaških skupin?
Na nekaterih oddajah (Žogarija) smo že sodelovali, drugače pa nismo prejeli nobene ponudbe.

4. Zakaj nimamo večje računalnice? Ali bo kdaj večja?
Upam. Vendar sedaj to ni mogoče, saj nas omejuje prostor, ki ga primanjkuje.

5. Ali nas čaka kakšna prenova v bodoče?
Si prizadevam, vendar je problem denar.

6. Ali je možno, da bi vsak sam počistil pri kosilu za sabo in ne bi bilo treba dežurati? Pritožujejo se predvsem tisti, ki niso na kosilu, pa morajo dežurati …
Dežuranje v jedilnici spada med delovno vzgojo.

7. Precej fantov si želi pregrade na wc-jih, da jih mlajši ne gledajo. Ali je možno, da se to naredi?
Za ta problem pa prvič slišim. (Kako??? Ogorčenje nekaterih sedmošolcev … )

8. Ali je možno, da bi vplivali na prehrano na šoli, in sicer, da bi manj uvažali slabe tuje sokove in izdelke in bi ponudili več kakovostne slovenske hrane?
Glede sokov se strinjam, da bi lahko bili bolj kakovostni, za hrano pa se mi zdi, da imamo dobro.

V primeru, da tudi vas še kaj zanima, nam lahko pošljete vprašanja in mi bomo spraševali za vas. Kogarkoli na svetu :D

Sara Jeđud in Ana Logar, 6.B

PO OGLEDU FILMA