JESEN

Pa smo šli malo na sprehod ...

NEBO JE SIVO-SNEŽNE BARVE. PO DREVESIH PLEZAJO OTROCI. MAME V BLOKIH KUHAJO. KMALU BO SNEŽILO. OTROCI SO VESELI. NAPOČIL BO BOŽIČ.

HANA UMEK, MAŠA ZDEŠAR, 3.B


Stojim na šolskem dvorišču. Gledam modro nebo in opazujem oblak. Oblak se preliva v sivo-belih odtenkih. Premika se po sinje modrem nebu. Stika se s sosednjim oblakom. Zdi se mi puhast in mehak kot majhna ovčka. Oblak potuje nad hišami, bloki, bolnišnicami, trgovinami … Njegova oblika se ves čas spreminja. Zelo mi je všeč, da je tako daleč stran od mene. Ves čas mislim, da se ga kljub temu lahko dotaknem in zato segam po zraku.

Ana Kosmač, 4.a

SIVO,
BELO,
SVETLO MODRO
JE NEBO.

NAD IGRIŠČEM
JE TO LEPO NEBO.

ZDAJ DEŽUJE,
VLEČE SE IN
BREZ LUKNJE JE.

IN JAZ SEM TEČNA.
ŽELIM SI,
DA BI SIJALO SONCE
IN DA BI BILO TOPLO.

NEBO –
SPOMINJA ME NA SNEG.
HOČEM SPATI!!!

Nina Tepina, Patricija Bazelj, 3.b

Sivkasto-belo nebo nad hišami leti. Začenja ledeneti. Jaz pa začenjam biti zaspana. Nebo me spominja na sneg. Ooooo, želim si počitnic!

Nina Sangawa, 3.b

Jesensko nebo je sivo-belo . Vleče se nad nami, nad drevesi in igriščem. Spominja me na nevihto in začnem se veseliti snega. Samo pogledam vanj in spomnim se na počitnice.

Ana Pikovnik, 3.b

(foto NT)