MOJ OČI

Mojemu očku je ime Noriaki. Vsi ga kličejo Sančan. Je iz Japonske. Ko je bil majhen, je živel na gori. Po poklicu je slikar.

(midva)

Veliko ve o zdravju. Ko se jezi, je bolje, da ga ne srečate. Prenovil je že vso hišo, sedaj ga čaka še dnevna soba. Star je 37 let. Ne mara sladkarij. Ne mara tudi snega, zato ker mora takrat »kidati«. Rad je sam doma. Zelo dobro kuha, zato namesto mami kuha kar on. Težak je 79 kilogramov. Nehal je piti pivo.

Slika slike, ki jih jaz ne razumem, ampak so na njih lepe barve. V Slovenijo je prišel zato, da se bi naučil slikati. Slika abstraktne slike. Na njih je svet srca ali vesolje.

Srečen je, ko konča sliko, ko dobi dobro idejo in ko ugotovi, da mu bo uspela dobra slika. Žalosten je, ko mu ne uspe narisati slike tako, kot si je predstavljal, in ko ne more pokazati dobre slike vsem, ki jih ima rad. Japonsko pogreša, ko govori slovensko in ga Slovenci ne razumejo dobro in ko si zaželi jesti japonsko hrano. V Sloveniji mu je najbolj všeč zrak, kruh, pršut in ko ga sosedi pozdravijo.

Nina Sangawa Hmeljak, 3.b